Za vrnitev v Bovec in obuditev Kriterija zadnjega snega smo si izmislili tudi novo tekmovalno disciplino, NOVINARSKI BIATLON, kombinacijo streljanja in teka/hoje. Seveda svinčniki niso streljali krogel, temveč odgovore na vprašanja – o naši druščini in o Bovcu, oazi druženja in novinarskega prijateljevanja.
Čeprav nas je bila večina udeležencev vsaj že nekajkrat na pomladnem Kriteriju, smo tudi tokrat izvedeli kakšno novo. In spremljala nas je novinarska sreča, tam smo se znašli v trenutku, ko je bovški občinski svet sprejemal pomembne odločitve, od katerih si dolina in gora obetata boljše čase. Dobili smo sveže novice in komentarje iz prve roke, tudi od župana Valterja Mlekuža, ki ga tamkajšnja (mikro) politika ne špara.
Mi smo si bili enotni: Bovec, tako kot je urejen zdaj, je pripravljen za izvedbo resnega projekta resnih vlagateljev – in si ne zasluži nadaljevanja poskusov s figo v žepu. Tu je nekaj izjav udeležencev Kriterija, zapisanih na biatlonskih papirjih:
- Bovec nas je vedno povezoval in prav je, da bo tako tudi v prihodnje.
- Tu je res lepo, še prideva.
- Bovec je lep, obiskovalcu prijazen kraj, zasluži si prihodnost.
- Enkratno, pomirjujoče je tu, zelo lepo …
- Bovec me pravzaprav vedno preseneti in očara!
- Naučila sem se, da ji zdaj znam reči prav: *W’ca z B’ca*! In da je bela. 🙂
Avtor: Venčeslav Japelj
