Zgodovina SCIJ Slovenija

 

Nastanek in temeljni cilj

V Parizu se je leta 1951 z novinarsko konferenco končalo srečanje ministrov štirih velikih. Novinarji zahoda in vzhoda so se razšli brez besed, vsak na svoj konec.

Gilles de La Rocque, francoski novinar in športnik po duši, je bil nad takim zaključkom pravkar končanega političnega veledogodka globoko razočaran. Ob razmišljanju, kako združiti novinarje vsega sveta, se mu je porodila ideja, da bi lahko prav s športom odtajali komunikacije, ki jih je tudi med novinarji zamrznila hladna vojna.

Po štirih letih potrpežljivega dela ter iskanja stikov na zahodu in vzhodu so januarja 1955 v francoskem kraju Meribel – Les Allues njegove sanje dobile epilog. Na prvem srečanju je 65 novinarjev smučarjev iz Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Luxenburga, Švice in Jugoslavije ustanovilo Ski Club international de Journalistes (SCIJ) – Mednarodni smučarski klub novinarjev, ki združuje profesionalne novinarje smučarje še danes.

Temeljni cilj SCIJ od vsega začetka je, da neodvisno od nacionalne in politične pripadnosti spodbuja človeške in prijateljske stike med novinarji vsega sveta. Za razvijanje poklicnega, kulturnega in medsebojnega sodelovanja se novinarji srečujejo ob športnih aktivnostih, pri čemer so smučanje in drugi športi bistvena sestavina dejavnosti vseh članov.

Odtlej so se novinarji smučarji na svetovnih prvenstvih srečali že 53-krat, Mednarodni SCIJ pa danes povezuje novinarje več kot 40 držav.

 

SCIJ: Več kot smučarija

Pri organizaciji smučarskih srečanj izstopajo evropske države, bila pa so tudi že v ZDA, v Kanadi in na Japonskem. Novinarji številnih držav so srečanja organizirali že večkrat, med njimi tudi nekdanji jugoslovanski novinarji, ki so pripravili še danes zelo odmevna srečanja kar štirikrat. Trikrat so se novinarji smučarji srečali v Kranjski Gori (1957, 1966, 1979) ter leta 1989 na Kopaoniku. V samostojni Sloveniji smo svetovne novinarje smučarje gostili leta 2000 v Mariboru.

Za eno od prelomnic velja svetovno prvenstvo v finskem kraju Suomutunturi leta 1976. Dotlej so udeleženci prvenstev tekmovali v slalomu in veleslalomu, Finci pa so jim, kot se zanje spodobi, nataknili še tekaške smuči. Danes je smučarski tek, poleg veleslaloma, druga tekmovalna disciplina na svetovnih prvenstvih novinarjev smučarjev.

Vsakoletna svetovna srečanja novinarjev smučarjev pa niso samo tekme. So mnogo več. So priložnost za medsebojne stike profesionalnih novinarjev z različnih koncev sveta, medijev in redakcij. So priložnost za izmenjavo mnenj, spoznavanje drugih dežel, dosežkov in pogledov. So priložnost za vzpostavljanje prijateljskih vezi, ki so dragocena opora pri opravljanju novinarskega dela.

 

Zraven od vsega začetka

Proti koncu leta 1954 je prišlo prek Beograda, kjer je bil sedež jugoslovanske novinarske organizacije, na Društvo novinarjev Slovenije prijazno pismo iz Pariza. Podpisal ga je Gilles de la Rocque in povabil jugoslovanske novinarje, da se udeležimo prvega srečanja v Meribel – Les Allues. Društvo je začelo zbirati prostovoljce, ki so znali smučati, in na pot so odšli Milan Božič, Vojko Novak, Jože Podobnik, Slavko Tiran, Djuro Šmicberger in Zvone Zorko.

Takratni jugoslovanski novinarji so hitro zavihali rokave in pokazali svojo smučarsko-družabno zavzetost, saj je komaj 3. svetovno smučarsko novinarsko prvenstvo leta 1957 z velikim uspehom gostovalo v Kranjski gori.

Seveda ne gre pozabiti na še en pomemben in prisrčen prispevek slovenskih novinarjev k mednarodnemu SCIJ – znamenito račko na smučeh, katere prvi osnutek je narisel Milan Maver, kmalu pa so jo za svojo vzele tako sekcije novinarjev smučarjev po vsem svetu kot mednarodni SCIJ.

 

Smučarski klub Novinar

Prvenstvu v Kranjski gori je kmalu sledila pobuda uredništva Pavlihe, ki sta jo podala novinar–karikaturist Milan Maver in komercialist Jože Uršič, za ustanovitev smučarskega kluba NOVINAR. Klub je uradno zaživel na ustanovnem občnem zboru 28. septembra 1957, ki se ga je udeležilo 25 novinarjev:

Ciril Stani, Zoran Jerin, Irena Špenko, Dušan Fortič, Dušan Benko, Stane Lenardič, Evgen Bergant, Silvo Matelič, Alenka Mišič, Olga Ratej, Jule Vrbič, Edo Hrausky, Joško Pirnar, Jože Uršič, Marija Cvetko, Ludvig Burger, Marija Černič, Miro Pavlica, Branko Gregorin, Milan Maver, Sergej Epih, Lojze Jurc, Zvone Zorko, Aljoša Furlan in Bara Adamič.

Za predsednika so izvolili takratnega glavnega urednika Pavlihe Juleta Vrbiča, člane upravnega odbora pa so postali Joško Pirnar, Milan Maver, Jože Uršič, Silvo Matelič, Zvone Zorko in Edi Hrausky. Delo v klubu je hitro zaživelo in 1. januarja 1958 je imel že 107 članov.

Temeljni cilj kluba Novinar je bil od vsega začetka na smuči spraviti čim več novinarjev in s tem poskrbeti za njihovo rekreacijo tudi pozimi. Tako je že prvo smučarsko sezono klub Novinar predvidel smučarski tečaj za otroke članov kluba v Kranjski Gori, dva tečaja za odrasle in več nedeljskih smučarskih izletov.

Zanimanje je bilo veliko in zaradi vse večjega števila članov, tudi ne novinarjev, je klub začel tudi z vzgojo strokovnih kadrov. Kmalu je prišlo na vrsto tudi tekmovalno smučanje in v letih, ki so sledila, so v klubu vzgojili vrhunske slovenske smučarje, kot sta Mateja Svet in Rok Petrovič.

V okviru kluba smo vsako leto pripravili tudi izbirne tekme za novinarsko reprezentanco, ki se je udeležila svetovnih novinarskih smučarskih prvenstev SCIJ.

 

Prelomnica leta 1968

Ker je članstvo v Mednarodnem SCIJ namenjeno le profesionalnim novinarjem, je bilo treba ob hitrem razvoju Smučarskega kluba Novinar doreči drugačno organiziranost novinarjev smučarjev. Na srečanju jugoslovanskih novinarjev smučarjev v Mariboru, 20. decembra 1968, je zato nastala Jugoslovanska sekcija novinarjev smučarjev. Izvolili so predsedstvo sekcije, v katerem so bili Joško Pirnar, Milan Maver in Silvo Matelič, ter nadzorni odbor, ki so ga predstavljali Jože Plešnar, Otmar Klipšteter in Bogo Mejovšek.

Postopoma so se Slovencem pridružili stanovski kolegi iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Ustanovili so svoje sekcije, ki so se povezale v Združenju sekcij pri Zvezi društev novinarjev Jugoslavije, v katerem je vodilna vloga tudi v naslednjih letih pripadala slovenski sekciji novinarjev smučarjev.

Združenje je skrbelo za:
– izvedbo vsakoletnega zimskega državnega srečanja
– poletnih srečanj v Poreču, kjer so novinarji tekmovali v tenisu in drugih športih
– Kriterije zadnjega snega
– smučarske tečaje
– dejavnosti v okviru Mednarodnega SCIJ.

Zimskih srečanj se je udeleževalo tudi več kot 250 poklicnih novinarjev in njihovih družinskih članov, vsakokrat pa so se nam pridružili še kolegi iz sosednjih držav. Kot na mednarodni ravni, so tudi domača srečanja pomenila mnogo več kot le smučarijo. Na domača tla smo prenesli duha mednarodnega SCIJ.

 

Osamosvojitvi države sledi samostojnost društva

Slovenska sekcija novinarjev smučarjev je tudi po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 enako zagnano nadaljevala z delom doma in na mednarodni ravni. Organizacijsko je delovala kot del Društva novinarjev Slovenije, dokler ni decembra 2001 nastopil čas za ustanovitev samostojnega društva SCIJ Slovenija – Društva novinarjev športnikov Slovenije.

Društvo je ustanovni član Mednarodnega smučarskega kluba novinarjev SCIJ in nadaljuje z uresničevanjem temeljnega cilja Mednarodnega SCIJ doma in na mednarodni ravni.

Danes društvo šteje 175 članov, v njegovem okviru pa poleg smučarske sekcije delujejo še teniška, kolesarska in tekaška sekcija.

 

PROGRAM društva in njegovih sekcij lahko strnemo takole:
– vsakoletna zimska srečanja z državnim prvenstvom v veleslalomu in v teku, na katera povabimo tudi kolegice in kolege iz tujine;
– druženja na Kriteriju zadnjega snega v Bovcu;
– udeležba in dejavno sodelovanje reprezentance novinarjev smučarjev na vsakoletnih svetovnih smučarskih srečanjih;
– bilateralno sodelovanje na zimskih srečanjih sosednjih držav;
– sodelovanje predstavnikov društva na poletnih srečanjih Mednarodnega SCIJ;
– druženje na državnem prvenstvu v gorskem kolesarjenju v Bohinju;
– srečanje Račke na morju v Izoli s prvenstvom v balinanju, igranju odbojke na mivki in še čim;
– državno prvenstvo v teku in pohodništvu v okviru Martinovega teka v Izoli;
– državna prvenstva v tenisu za ekipe medijskih hiš, v dvojicah in za posameznike;
– sodelovanje novinarske teniške reprezentance na evropskem in svetovnem prvenstvu;
– sodelovanje naših članov na tradicionalnem mednarodnem srečanju na hrvaški obali s teniškim tekmovanjem kot osrednjim športnim dogodkom.